Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 8543cT1wb2dvZGJhJTIwbyUyMHphcG9zbGl0dmkmZGF0YWJhc2VbU09WU109U09WUyZkYXRhYmFzZVtWRFNTXT1WRFNTJmRhdGFiYXNlW1NFVV09U0VVJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9dGFibGUmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xODQ=
 OdločbaDatumJedroInstitut
VDSS Sodba in sklep Pdp 519/202209.03.2023Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je tožnik vključil v organiziran delovni proces druge toženke na način, da se je zaposlil pri prvi, tretji in četrti toženki, ki so ga napotovale na delo k drugi toženki, kjer je za plačilo, ki ga je prejemal od prve, tretje in četrte toženke, osebno in ves čas zaposlitve nepretrgano opravljal delo po navodilih in pod nadzorom druge toženke.

Kljub tej ugotovitvi je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je šlo pri delu tožnika za drugo toženko po vsebini za agencijskega delavca zaposlenega pri A., tretji in četrti toženki, ki so zagotavljali njegovo delo v smislu določb 59. do 63. člena ZDR-1 drugi toženki.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - dejanski delodajalec - zloraba - poslovni model
VDSS Sodba Pdp 304/202209.06.2022Sodišče prve stopnje je v zvezi z zagovorom, ki ga ureja drugi odstavek 85. člena ZDR-1, pravilno razlogovalo, da je v primeru, kot je tožnikov, ko delavec ne more z ničemer vplivati na ugotovljeni razlog nesposobnosti zaradi poteka izvolitve v naziv, šteti, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da zagovor omogoči.

Kot je pravilno utemeljilo sodišče prve stopnje in pri tem upoštevalo ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki jo je navedlo v opombi (sodbi VS RS VIII Ips 136/2012, VIII Ips 185/2017), sta postopek habilitacije in delovnopravni položaj visokošolskega učitelja ločena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost - habilitacija - pravica do zagovora - prekluzija - pritožbene novote
VDSS Sodba in sklep Pdp 532/202116.12.2021Odločitev o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je toženka podala tožnici 21. 5. 2020, je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da je toženka le mesec dni po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici sklenila delovno razmerje z drugim kuharjem in kot kuharja najela še študenta, ki je delal tudi v gostilni, v kateri je delala tožnica, zaradi česar toženka ni dokazala, da bi prenehala potreba po tožničinem delu.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 94. člen ZDR-1 in na tej podlagi štelo, da je bila na podlagi redne odpovedi tožnica upravičena le do 30-dnevnega odpovednega roka, saj so v tej določbi urejeni le minimalni odpovedni roki, zato se lahko delavec in delodajalec dogovorita za daljši odpovedni rok. Glede na to zmotno materialnopravno stališče je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo, da se je odpovedni rok po redni odpovedi pogodbe o
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonitost odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
VDS sodba in sklep Pdp 880/200427.10.2005V postopku izredne odpovedi PZ, mora delodajalec delavcu
omogočiti zagovor (2. odstavek 83. člena ZDR), smiselno
upoštevaje 1. in 2. odstavek 177. člena ZDR. Ker iz
citiranih določb ne izhaja, da mora delodajalec delavcu
omogočiti poseben rok za pripravo na zagovor, podana izredna
odpoved PZ ni nezakonita zgolj zato, ker je imel delavec za
pripravo zagovora na voljo le en dan.

 

odpoved delovnega razmerja - zagovor
Sodba VIII Ips 162/200728.05.2008Tožena stranka bi morala upoštevati ZUJIK, predvsem 45. člen, ki v drugem odstavku glede postopka odločanja o pravicah in obveznostih napotuje na smiselno uporabo določb ZJU, med temi tudi na določbi tretjega odstavka 24. člena in 3. odstavka 156. člena ZJU. Slednje pomeni, da je tožena stranka v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 18.11.2003 določila napačen pravni pouk.

Za vsebinsko odločanje o pravicah in obveznostih delavcev pri toženi stranki se v skladu s prvim odstavkom 45. člena ZUJIK, kolikor ta zakon ne določa drugače, upoštevajo splošni del ZJU, ZDR in kolektivne pogodbe.

Nastanek poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcev s strani delodajalca ni odvisen od tega, ali delodajalec v celotnem organiziranem procesu dela nima nobenega drugega delovnega mesta za nekega delavca. Nastanek poslovnega razloga je povezan z delom na delovnem mestu po obstoječi...
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pravni pouk - rok za odpoved - nastanek poslovnega razloga
VDSS sodba Pdp 731/201626.01.2017Tožena stranka je podala tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav pogodbeno (delovno) razmerje med njo in tožnikom ni bilo sklenjeno. Listina z dne 1. 11. 2015, ki navzven izkazuje pogodbo o zaposlitvi, ne more imeti pravnih učinkov, ker ni podlage - obstoja pogodbenega (delovnega) razmerja. Ker ni pogodbenega razmerja med tožnikom in toženo stranko, pa posledično tudi listini z dne 17. 11. 2015 in 23. 11. 2015 o izredni odpovedi tega razmerja ne moreta imeti pravnih učinkov, ker predmeta odpovedi ni.izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obstoj pogodbenega razmerja
Sodba VIII Ips 63/200129.01.2002Običajna in v poslovnem svetu sprejemljiva je sicer pogodba o prepovedi konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja, vendar mora pogodba v nekem sorazmernem deležu obvezovati obe stranki. Delavec se bo držal omejitev pogodbe, delodajalec pa mu bo za to plačal določeno denarno nadomestilo. Samo enostranska omejitev pravice do gospodarske pobude oziroma poklica brez dogovorjenega materialnega nadomestila ni v skladu z načeli pravne in socialne države.

dogovor o medsebojnih pravicah in obveznostih po prenehanju delovnega razmerja - konkurenčna klavuzula - pavšalna odškodnina
VDSS sodba Pdp 311/201309.05.2013Tožena stranka se je odločila za prestrukturiranje podjetja, kar je privedlo do ukinitve treh delovnih mest, vključno s tožničinim, zaradi upada prometa in nastajajoče izgube. Takšna organizacijska rešitev je pomenila utemeljen poslovni razlog v smislu 1. in 2. odstavka 88. člena ZDR, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, zakonita.poslovni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
VDS sodba Pdp 1160/200507.12.2006V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča in uveljavljanja odškodninskega zahteva (namesto reintegracije) po določilu 1. odst. 118. člena ZDR gre v celoti za spor o prenehanju delovnega razmerja, zato delodajalec v tem sporu trpi svoje stroške postopka ne glede na njegov izid (5. odst. 41. člena ZDSS-1).

 

odškodnina - stroški postopka
VDSS sklep Pdp 1154/201115.12.2011V tej fazi postopka (v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe) terjatev še ni verjetno izkazana. Šele v nadaljnjem postopku bo treba razčistiti, ali je imel predsednik nadzornega sveta ustrezno pooblastilo za vodenje postopka in izdajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku - poslovodni osebi - ali pa bi moral izredno odpoved podati, da bi bila zakonita, nov začasni predsednik uprave.začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba
Sodba in sklep VIII Ips 11/200810.02.2009Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da je šlo za spremembo delodajalca v smislu določb 73. člena ZDR in Direktive Sveta 2001/23/ES. Delodajalec ima nedvomno pravico, da opravljanje določene dejavnosti prenese na pogodbenega partnerja. Tožena stranka je iz ekonomskih razlogov prepustila opravljanje uslug in sicer del čiščenja proizvodnih prostorov drugemu podjetju, čistilnemu servisu, zaradi česar je delo tožnice postalo nepotrebno.

odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti
VDS sodba Pdp 1066/200416.09.2005Skladno s 1. odstavkom 86. člena ZDR je potrebno tako redno kot
izredno odpoved PZ podati pisno, zato odpoved PZ s konkludentnim
dejanjem - zaključitvijo delovne knjižice - ni zakonita.

 

odpoved
VDS sodba Pdp 1319/200510.11.2005Tožena stranka je tožniku nezakonito izredno odpovedala PZ, saj
tožnik z dela ni izostal neupravičeno, ampak ob soglasju tožene
stranke, tožena stranka pa mu v postopku izredne odpovedi PZ tudi
ni omogočila zagovora po 2. odstavku 83. člena ZDR.

 

odpoved delovnega razmerja - zagovor
VDS sodba Pdp 468/200601.02.2007Ker je tožnik pri toženi stranki namerno poškodoval prevozno sredstvo, s katerim je opravljal delo (dostavno vozilo), s čimer je onemogoči nemoteno opravljanje dela ter povzročil večjo gmotno škodo, je kršil določbo o prepovedi škodljivega ravnanja in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

 

izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - prepoved škodljivega ravnanja
VDS sklep Pdp 789/200416.02.2006Ker je bila tožnica ob poteku odpovednega roka zaradi redne
odpovedi PZ iz poslovnega razloga v bolniškem staležu, ji je
delodajalec skladno s 3. odstavkom 116. člena ZDR pravilno
kot datum prenehanja delovnega razmerja upošteval zadnji dan
začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni.

 

redna odpoved - odpoved delovnega razmerja - bolniški stalež
VDSS sodba Pdp 540/200922.10.2009Tožnik za škodo, ki je toženi stranki nastala s tatvino blaga, ki mu je bilo v zvezi z njegovim delom zaupano, ni odgovoren, saj je ravnal s potrebno skrbnostjo – blago je zaklenil v službeno vozilo, ki je bilo ponoči parkirano v zaklenjeni garaži.odškodninska odgovornost delavca - krivda - potrebna skrbnost
VDSS sodba Pdp 298/201318.04.2013Tožena stranka ni predložila dokazila, da je tožniku pisno, kot to zahteva ZDR v 1. odstavku 86. člena, odpovedala pogodbo o zaposlitvi, zato je tožniku pri njej delovno razmerje prenehalo nezakonito na dan, ko je bil tudi nezakonito odjavljen iz zavarovanj.zamudna sodba - oblika in vsebina odpovedi
VDS sodba Pdp 1847/200423.09.20051. Odpravnina po 2. odstavku 112. člne ZDR je specifična, z
zakonom določena odškodnina, ki delavcu pripada ob pogojih iz 1.
odstavka 112. člena ZDR (izredna odpoved PZ delavca po predhodnem
opominu delodajalca na izpolnjevanje obveznosti in pisnem
obvestilu inšpektorju za delo), zato je zmotno stališče, da bi
moral delavec dokazati predpostavke odškodninske odgovornosti po
OZ.
2. Komisija za razlago KP gostinstva in turizma Slovenije je
presegla svoja pooblastila s tem, ko je sprejela razlago, da se
tudi po uveljavitvi novega ZDR-2002 uporabljajo določbe KP glede
višine odpravnine v primeru odpovedi PZ iz razlogov na strani
delodajalca. Čeprav KP delavcu lahko zagotavlja več pravic kot
zakon (2. odstavek 7. člena ZDR), instituta odpravnine v primeru
prenehanja potreb po delu delavca po ZDR/90 ni mogoče prenesti v
nova pogodbena delovna razmerja. Stranki kolektivne pgodbe se
lahko...
odpoved delovnega razmerja - odpravnina
VDSS sodba in sklep Pdp 866/201327.02.2014Tožena stranka je obrazložila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z navedbami, da je v okviru delovnega procesa prenehala potreba po delu delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, ker je zaradi spremenjenih razmer na trgu poslovanja, upada števila gostov kot glavnega vira dohodka in prometa, utrpela bistveno zmanjšan obseg prihodka, da se je število gostov v zadnjih štirih mesecih pred odpovedjo v razmerju na poslovanje družbe bistveno znižalo in da upad števila gostov v času največje kumulacije obiskanosti gostov pri toženi stranki narekuje potrebo po zmanjšanju števila zaposlenih ter da zaradi bistveno zmanjšanega obsega gostov v času največje kumulacije gostov (v petek in soboto od 21. ure naprej ter v nedeljo popoldne), v primerjavi z preteklim letom in zmanjšanega števila naročil, tožnikom ni mogoče zagotoviti dela. Tako opredeljen odpovedni razlog v rednih odpovedih pogodb o odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nadure - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - članstvo v sindikatu - diskriminacija - večje število delavcev - uporaba kriterijev
VSRS Sodba VIII Ips 106/201805.03.2019Vprašanje izpolnjevanja izobrazbenih pogojev se pred tožnikovo vlogo z dne 6. 4. 2017 sploh ni izpostavljalo kot sporno. Toženka je že v prejšnjem postopku (v prvi pripravljalni vlogi) pojasnila, da je bil drugi izločilni kriterij izobrazba in da je imel tožnik od primerljivih delavcev najnižjo izobrazbo. Tožnik tej navedbi (ki je bila navsezadnje resnična) ni nasprotoval. Šele, ko je v zadnji pripravljalni vlogi navedel, da toženka ni posredovala dokazov o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev za druge delavce, je predložila tudi te. Zato s predložitvijo dokazov ni bila prekludirana in se sodišču, ker jih je upoštevalo, neutemeljeno očita bistvena kršitev.

Tudi sicer pa prekluzije niso namenjene same sebi, pač pa pospešitvi postopka oziroma preprečevanju nepotrebnega zavlačevanja. Če kasnejša predložitev dokazov ne zavleče postopka, ni razloga, da jih sodišče ne bi upoštevalo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - izbira presežnega delavca - kriteriji - trditve stranke - dejstva in dokazi - prekluzija - bistvena kršitev

Izberi vse|Izvozi izbrane